Foto: Jure Banfi

Prva zmaga v novi eri in še druga tekma brez prejetega gola. Začetek sezone za NK Maribor, ki obeta. Štiri točke in gol razlika 3:0, kar pomeni, da na papirju vse deluje mirno in enostavno. V resnici pa je zgodba Maribora na začetku sezone precej bolj zanimiva od golov, ki so v soboto zvečer na tekmi z Brinjem Grosupljim padli v Ljudskem vrtu.

Najprej se je junija v klub kot športni direktor vrnil Zlatko Zahović, nato je vodenje ekipe prevzel Darko Milanič, dvojec vajen velikih uspehov pa je takoj zavihal rokave in pljunil v roke. Na prvem treningu je Milanič vodil zelo okrnjeno ekipo, ki pa je iz tedna v teden vedno bolje sestavljena in predvsem vse močnejša. Upoštevati moramo dejstvo, da glavna okrepitev Žan Karničnik še ni pripravljen za igro. Claude Goncalves in Jan Mlakar prav tako nista 100-odstotna, Luka Zahović pa je v soboto zaigral po vsega dveh dneh od povratka v štajersko prestolnico. Ne glede na vse skupaj pa je vijoličasta ekipa veliko bolj organizirana, zdi pa se, da je najbolj urejena v obrambi, kar je zelo pomembno in kar zagotovo ni naključje.

Kdor je spremljal pripravljalno obdobje, ve, da rezultati generalk niso pomembni. A opazno je bilo nekaj drugega. Ekipa je delovala bolj resno, bolj zbrano, kot je bila v zadnjih sezonah, ko je Maribor iz ene rošade v drugo iskal svojo identiteto in bil ob koncu sezone vselej razočaran. V zadnji sezoni je osvojil celo zares skromno peto mesto. Zdaj je vrnitev Zlatka Zahovića na mesto športnega direktorja prinesla nekaj, kar je klubu očitno manjkalo. Jasno vizijo in mirno roko pri kadrovanju. Milanič, ki pozna okolje in je najtrofejnejši trener lige, je to vizijo v nekaj tednih prenesel na igrišče. Rezultat: red, disciplina in predvsem odgovornost. Ne v smislu slogana, ampak v smislu tega, kar se dejansko vidi na zelenici.

Maribor ne deluje več kot ekipa, ki v veliki meri premaga samo sebe

Proti Aluminiju Maribor ni dosegel gola, a je ohranil čisto mrežo. Proti Brinju je organizirani predstavi na svoji polovici dodal še tri zadetke. Prvega po lepi kombinaciji po kotu, drugega po samostojnem prodoru Isaaca Tshipambe in tretjega po še enem lepem golu Tia Cipota. Žiga Repas je po tekmi povedal, da je bila priprava na tekmo, ki je na koncu izgledala lahka, vse prej kot to. In vsekakor mu lahko verjamemo. Brinje je v ligo prišlo z drugačnim, atipičnim pristopom za to raven tekmovanja. Gre za ekipo, ki žogo raje zadrži kot izbije. Ravno zato je bilo pomembno, da je Maribor znal, kot je dejal Darko Milanič, tekmo “odgarati” in v pravih trenutkih kaznovati napake tekmeca.

Tu tudi sam vidim ključno razliko v primerjavi z Mariborom izpred enega ali dveh let. Takrat bi taka tekma verjetno prinesla nervozo, morda kakšen prejeti gol po lastni napaki, morda izgubljeno vodstvo v zadnjih minutah. Zdaj je ekipa mirna. Ne hiti po nepotrebnem, čeprav – kot je priznal tudi Milanič – je v določenih fazah tekme še vedno prehitro zapravljala posest in bo na tem treba delati. A osnova je tam. Obramba stoji, zvezna vrsta pokriva prostor, in ko pride priložnost, jo ekipa zna izkoristiti.

Kako je zmago nad Brinjem Grosupljim pokomentiral Darko Milanič? “Zelo smo zadovoljni z rezultatom in zaradi pristopa fantov. Bili smo delovni, znali smo tekmo “odgarati” in s tem smo prišli do visoke zmage. Vse drugo bi bilo zdaj scenarij popolnoma drugačen. Znali smo tudi trpeti proti ekipi, ki je v posesti zelo dobra. V pravih trenutkih smo dosegli gole. Zmaga je super, zame predvsem zaradi tega, ker so fantje to, o čemer se pogovarjamo, naredili na igrišču.”

Zanimivo je tudi to, da vse to Maribor počne brez cele vrste okrepitev, ki jih je poleti pripeljal. Žan Karničnik, najbolj odmevni prihod, še čaka na povratek na igrišče. Jan Mlakar šele počasi vstopa v ritem. Claude Goncalves, ki prav tako še išče ritem, a že kaže, zakaj ga je Zahović pripeljal v Maribor, pa tudi še nima zajetne minutaže. To pomeni eno preprosto stvar. Maribor, kot ga trenutno gledamo, še zdaleč ni “končna verzija” te ekipe. In če je ta začasna postava sposobna dveh tekem brez prejetega gola, se zastavlja vprašanje, kaj bo ekipa zmogla, ko bo Milanič lahko izbiral med vsemi igralci.

nk maribor — Kako se bo nov Maribor predstavil na prvem velikem preskusu v novi sezoni? Foto: Jure Banfi

Štajerski derbi priložnost za prvo jasno sporočilo konkurenci

Seveda je treba biti realen. Dve tekmi na začetku sezone, obe doma, proti nasprotnikoma, ki nista med favoritoma za vrh lestvice, ne moreta biti dokončna potrditev ničesar. A podoba, ki jo Maribor kaže, ni stvar sreče. To je posledica dela, jasnih navodil, discipliniranega pristopa in ekipe, ki je, kot je dejal Milanič, hitro razumela njegovo sporočilo. Naslednji teden sledi pravi test. Štajerski derbi v Celju, pri aktualnem prvaku. Žiga Repas je bil po tekmi z Brinjem previdno samozavesten. Dejstvo, da Maribor ne igra v Evropi, je to poletje za 16-kratnega prvaka zagotovo prednost. To bo prineslo kakšen dodaten dan za pripravo, vsekakor bo ekipa v vijoličastem tudi energetsko bolj polna. “So aktualni prvaki, v Celje moramo iti najboljše možno pripravljeni in gremo po tri točke,” je bil v soboto zvečer jasen mariborski vezist z desetico na hrbtu.

Bo Maribor v Celju znova ohranil čisto mrežo? Velika verjetnost, da ne. Celje je vseeno drugačen kaliber tekmeca kot Aluminij ali Brinje. A vprašanje, ki si ga lahko zastavimo pred štajerskim derbijem, ni več, ali je Maribor letos boljši kot lani. Odgovor je očiten. Vprašanje je, koliko boljši je lahko, ko bo ekipa dejansko kompletna. Prve tri tekme brez prejetega gola in mirna, organizirana igra brez polovice okrepitev povedo dovolj, da lahko rečemo. To ni več tisti Maribor, ki je lansko sezono končal na petem mestu. In tudi zaradi kazni prazen stadion, ki ga je po tekmi pokomentiral Repas, ni pokvaril vtisa, ki ga ta ekipa pušča za sabo. Ena stvar je gotova. V Celju bo pozornosti še več, Maribor pa bo dobil priložnost pokazati, ali je ekipa, ki jo gradita Zahović in Milanič, dovolj trdna in igriva tudi proti resnično kakovostnemu tekmecu.